Univerzalna Etika I Uloga Na Naukata I Na Nejzinata Etika Za Gradeweto Na Svetot

TO E UNIVERZALNATA ETIKA

Sovremeniot svet e celost - negovata nauka e edinstvena za site krai{ta, trgovijata gi povrzuva site regioni, internet vrskata pravi site da mo`e da komunicirame vo ist mig, duri i angliskiot jazik naj~esto se koristi za op{ta komunikacija (koine). Se vospostavuva i edna etika. Razli~nite moralni iskustva ne se pove}e pre~ka, tuku osnova za eti~koto edinstvo.

Sekoja od mnogute sovremeni eti~ki pojavi ima svoi karakteristiki, spored osobenosta na nivnite celi i metodi. Me|utoa, tie ne se samo del od op{toto eti~ko dvi`ewe na ~ove{tvoto, tuku gi izrazuvaat op{tite celi za postigawe na dobro i gi zadovoluvaat streme`ite na site lu|e za eti~nost vo `iveeweto i za izgradba na dobar moral ~ii vrednosti i normi }e im pomagaat na site. Takvi se naporite za dostigawe na ~istota na telesnoto i na duhovnoto `iveewe, orientacijata kon ~uvawe i podobruvawe na uslovite za priroden `ivot na site su{testva, novite glavni vrednosti vo socijalnoto i ekonomskoto `iveewe, op{ta poddr{ka na nenasilstvoto i za me|usebno pomagawe i sl.

Taka op{ta etika denes e ekolo{kata etika, kako i site soznanija i normi na bioetikata i na etikata na zdravjeto. Takvi se i sovremenata delovna etika, i etikata na mirot, i {irokata me|unarodna politi~ka etika (tolku kolku {to se povrzani site lu|e na zemjata). Siot ~ove~ki prostor i `iveja~ka se povrzuvaat, pa i eti~kite na~ela stanuvaat bliski i sli~ni. Sé vo ~ove{tvoto se stremi kon izgradba na negova edinstvena svest i na eden izedna~en moralen normativen sistem. Toa se narekuva Univerzalna etika na ~ove{tvoto.

Vo dene{niot `ivot na ~ove{tvoto nekoi od eti~kite vrednosti se stari, postojano se aktivni otkako nastanalo ~ove{tvoto ili od anti~kite vremiwa. Takvi se eti~kite normi za ~esnosta, za qubovta i za prijatelstvoto. Nekoi se stari, no odnovo afirmirani vrednosti, za koi lu|eto denes smetaat deka treba da gi istaknuvaat i da gi sledat pove}e odo{to vo periodite pred na{eto vreme. Takvi se vrednostite na po~ituvaweto na bli`niot, na so~uvstvuvaweto, na razbiraweto na drugiot, na trpelivosta i nenasilstvoto. Na{eto vreme, ispolneto so razni novi projavi vo site oblasti, rodi i novi eti~ki vrednosti. Navistina e te{ko da se pojavi ne{to sosema novo vo svetot, {to ~ove~kiot um dosega nikoga{ ne go zamislil, no vozmo`no e da se iznese ne{to {to dosega ne bilo mnogu va`no za ~ove{tvoto, a sega mora da bide vode~ki duhoven element na `iveeweto i odnesuvaweto. Takvi se ~uvaweto na prirodata, ili metodot na v~uvstvuvawe, zadlabo~uvawe vo sostojbata i problemite na drugite (empatija), svesta za ednosta na site `ivi su{testva i sl. Me|u site novi eti~ki pojavi i vrednosti, najavtenti~na e idejata za sozdavawe na Univerzalna etika.

Pred 300 godini empirizmot po~na da u~i deka iskustvoto e najva`no za gradeweto na eti~kite stavovi. Kako primer se poso~uvaa razli~nite eti~ki vrednosti vo narodite, koi{to toga{ se opi{uvaa od prvite svetski patnici i antropolozi. Deneska osnova za zasnovuvawe na edinstvena ~ove~ka etika na celiot svet se tokmu razli~nite eti~ki pogledi, koi zavisat od razli~nite `ivotni iskustva, moralna praktika i eti~ki vizii.

Univerzalnata etika e nova pojava. Takvi se niza najnovi projavi vo ~ove{tvoto: informati~ko op{testvo (vo koe sé se znae za sé), globalizacija (ekonomsko i kulturno povrzuvawe na ~ove{tvoto), demokratska politika (raspravawe na site za sekoe va`no pra{awe); otvorawe na kosmosot i kosmizam (svest za edinstvoto na lu|eto so site pojavi vo Vselenata); bioetika i ekolo{ka etika; svetska politi~ka zaednica vo forma na Obedinetite nacii. Univerzalnata etika ima isto svetsko zna~ewe kako i globalizacijata na ekonomski, op{tata komunikacija na socijalen i povrzanata politika na politi~ki plan.

Site ovie projavi ja podgotvuvaa Univerzalnata etika. Za nejzinoto nastanuvawe osobeno vlijae{e usvojuvaweto na Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava (1948) kako najzna~aen eti~ko-politi~ki dokument na novoto ~ove{tvo. Za toa pridonesoa i aktivnostite na UNESKO (svetska organizacija na obrazovanie, nauka i kultura), kako {to e pi{uvaweto na prvata obedineta svetska istorija na civilizacijata. Tamu se istaknuva deka site ~ove~ki su{testva se ednakvi. Vo nivniot `ivot, tvore{tvo i etika ima mnogu razliki, no i identi~ni nameri i ednakvo vredni dostreli. Za toa pridonesuva i novata Univerzalna deklaracija za bioetikata i ~ovekovite prava (2005). Ottuka prirodno se rodi vizijata za Univerzalna etika, se javi potrebata za nejzino konstituirawe i UNESKO go povikuva ~ove{tvoto da ja sozdade.

Samata Univerzalna etika e eti~ka vrednost po sebe, bidej}i nejzinata izgradba e edna od najva`nite eti~ki zada~i na dene{nicata. Stanuva zbor za osobena eti~ka aktivnost, koja ja istaknuva vrednosta na etikata za ~ove~koto `iveewe i vospostavuva edinstven sistem od eti~ki stavovi, koi bi gi prifatile i sledele site lu|e na svetot.

Univerzalnata etika ima dva aspekti. Prvoto e deka toa e edinstven eti~ki sistem od vrednosti i normi, vo koi bi vlegle vrednostite i normite koi se najva`ni za celoto ~ove{tvo i koi bi bile po~ituvani od site lu|e. Vtoroto e toa deka vo Univerzalnata etika se izrazuvaat eti~kite razmisli i opredelbi od site lu|e, pa vo nea se proniknuvaat razli~ni eti~ki celi i stavovi, odnosno vo nea se spodeluvaat razli~ni eti~ki iskustva kako bogatstvo na ~ove{tvoto.

Lu|eto so dobra volja se nadevaat deka Univerzalnata etika }e bide uspe{no delo, deka nea }e ja prifatat i zasakaat site lu|e. Nejzinata zamisla ne e samo idealisti~ka, tuku realisti~ka. Taa ja izrazuva koncepcijata za edinstveniot svet, {to u{te ne e gotova realnost, no e ne{to {to se gradi i {to sekoj den e sé poblisku do realnosta. Univerzalnata etika e gradba od postoe~ki eti~ki vrednosti, sostavena e od eti~ki idei i normi koi ve}e se projaveni vo ~ove{tvoto. Taa gi sodr`i najvrednite eti~ki vrednosti i normi od site epohi, od site narodi i od najdobrite misliteli na ~ove{tvoto. Vo nea se javuvaat realni vrednosti i normi. Nejzinite vizioneri mislat deka lu|eto }e gi prifatat najdobrite vrednosti i normi na drugite narodi, kako {to niv gi prifa}ale tie narodi i kako {to i tie samite gi gradele svoite eti~ki vrednosti. Gradbata na Univerzalnata etika, vsu{nost, zna~i stavawe vo me|useben kontakt na najvrednite eti~ki idei na site narodi i nivno povrzuvawe vo celina.

Univerzalnata etika ne e virtuelna, tuku dejstvena etika. Zatoa taa e vrednosna gradba. Vrednostite vo nea ne se naredeni ednata pokraj drugata, kako prikaz na eti~kite `elbi i mo`nosti, tuku se postaveni vo hierarhiska skala, kako povik za realizirawe. Se istaknuvaat najvrednite vrednosti i se postavuvaat na vrvot na eti~kata skala, potamu sleduvaat drugite i taka natamu s"e do kompletiraweto na eti~kata celost na novoto ~ove{tvo kako `iv i realen svet.

Univerzalnata etika se zastapuva za pozitiven odnos sprema `ivotot, go brani `ivotot i